sreda, 26. junij 2013

Odgovornost pri izbiri pasme

Danes je debata nanesla na odločitev o nakupu psa. Priznam, da sem imela zadnje čase precej podobnih pogovorov. Iz več razlogov. Prvi je ta, da se trenutno soočam z reševanjem stanovanjskga problema, ki pa se zaradi dveh psov seveda potencira. Drugi, precej povezan s prejšnjim, je mama. Večkrat sem že omenila, da sem hovawarta "podedovala" po očetu, ker se on zaradi bolezni ni več mogel ukvarjati z njim. Mami ima zaradi tega slabo vest in ji nikakor ne morem dopovedati, da sem se za to, da psa vzamem jaz, odločila zavestno in je to moja odgovornost. Tretji razlog... ker imam dva psa in z njima delam, imajo nekateri občutek, da sem strokovnjak. Nisem in ne mislim da sem. Imam pa izkušnje z lastnimi napakami in prevzemanjem odgovornosti za njih. To pa z veseljem delim z drugimi.

Pri nakupu psa smo ljudje strašno neodgovorni. Tudi sama sem drugega kupila brez tehtnega premisleka in verjetno bi se danes, ko vem kaj pomeni imeti dva, odločila drugače. Sem ga pa kupila z namenom, da bova delala. In to tudi počneva. A večina ljudi naredi napako ravno tu. Psa kupimo iz napačnih razlogov in to je neodgovorno. Kupujemo jih z očmi namesto s pametjo. "Ta mi je všeč, ta mi ni..." Ok, seveda si nihče ne bo kupil psa, ki mu po videzu ne ustreza. A pred tem se moramo vprašati nekaj precej pomembnejših vprašanj. Kakšen karakter psa želim? Koliko časa bom imel zanj? Koliko časa želim posvetiti šolanju? Ali želim vodljivega psa oz. ali v psu vidim izziv? Kupiti samca ali samico? Kako velikega psa želim? Koliko časa sem pripravljen posvetiti negi? Koliko gibanja potrebuje? Ali je pasma primerna za otroke ali družbo drugih domačih živali? Potem pa so tu še dopusti, deževni in mrzli dnevi, veterinar... in vse to 10 let ali več.

No, dopoldanska debata je bila ravno na to temo. Par kupuje prvega psa. Izbrala sta belgijskega ovčarja - malinoisa. Ker jima je všeč. Poznam kar nekaj ljudi, ki so kupili hovawarta, ker jim je všeč. Rezultat? Kar nekaj problematičnih psov. Tudi Garny bi bil med njimi, če me ne bi s svojimi izkušnjami rešil Zdravko Pečnik. Naš hovi je zdaj super pes. A v to je vloženega ogromno truda in časa. Nekoliko prepotentno si drznem izjaviti, da bo tudi Celt super. A vanj vlagam ogromno truda in časa.

Ne želim soliti pameti. Kot sem že prej napisala, sem tudi sama naredila kar nekaj napak, a se jih trudim odpraviti. Psa sta tu takšna kot sta in moja odgovornost je, da živita urejeno in mirno življenje. Samo tako sta lahko srečna in tako sem z njima srečna jaz. Na srce vam polagam, ko se odločate za nakup psa, si odgovorite na zgornja vprašanja. In za občutek pridite pogledat k nam. Ni enostavno. Je pa lepo, ko so stvari na svojem mestu.

Ni komentarjev:

Objavite komentar